Vrste lesa ...

Oreh je srednje veliko drevo, ki zraste do višine 25 metrov in širine 15 metrov. Deblo doseže premer do 2 metra in je prekrito s sivo-rjavo lubjem, ki je razpokano. Listi so dolgi od 20 do 40 cm in so sestavljeni iz številnih manjših lističev, ki so elipsaste oblike. Poleti so listi temno zeleni, jeseni pa se obarvajo rumeno do rjavo.

V pomladi drevo zacveti s številnimi neopaznimi zelenkastimi cvetovi, ki se po opraševanju razvijejo v orehove plodove. Plodovi so okrogli ali ovalni, veliki do 5 cm v premeru, z debelo, gubasto kožico, ki se odpre v dve polovici. Notranjost ploda vsebuje dve neenakomerno oblikovani jedrci, ki sta prekriti s trdo lupino. Orehova jedrca so okusna in hranljiva, z visoko vsebnostjo maščob in beljakovin.

Orehov les je trden in odporen na obrabo, vsebuje tako beljavo kot črnjavo.

Barva črnjave je lahko zelo različna, od svetlo rjave do črno rjave barve, pogosto z značilnimi temnimi progami. Zaradi svoje kakovosti in odpornosti se orehov les pogosto uporablja za izdelavo visokokakovostnih pohištvenih izdelkov, parketa in stenskih oblog.

Hrast je veliko drevo, ki doseže višino med 20 in 40 metri ter premerom debla do 1,5 metra. Deblo je prekrito z debelo skorjo, ki je groba in sivo-rjava. Listi imajo značilne valove, dolgi od 7 do 15 cm, z nazobčanimi robovi. Poleti so listi temno zeleni, jeseni pa se obarvajo rumeno, oranžno ali rjavo.

Hrastovi plodovi so želodasti oreški, ki zrastejo do velikosti med 2 in 4 cm. Plodovi so prekriti z okroglo skodelico. Hrastovi želodi so pomemben vir hrane za živali, saj vsebujejo hranljive snovi, kot so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati.

Hrastov les je trden, trpežen in odporen na gnitje.

Les ima svetlo rjavo barvo z značilnimi vzorci, ki so posledica različnih vrst tkiv, ki tvorijo lesno strukturo hrasta, vsebuje črnjavo in beljavo. Zaradi svoje kakovosti in odpornosti se hrastov les pogosto uporablja za izdelavo pohištva, talnih oblog, stenskih oblog, lesenih gradbenih elementov in drugih izdelkov, ki potrebujejo trden in odporen les. Hrastov les je tudi priljubljena izbira za izdelavo sodov, ki se uporabljajo za staranje vina in drugih pijač.

Bukev je srednje veliko drevo, ki izvira iz Evrope in zahodne Azije. Lahko zraste do višine med 20 in 40 metrov ter premerom debla do 1,5 metra. Deblo je pokrito s svetlo sivo skorjo, ki je gladka in se z leti postopoma naguba. Listi so podolgovati in rahlo nazobčani, dolgi od 5 do 10 cm, ter so temno zelene barve.

Bukev cveti v zgodnji pomladi, preden se pojavijo listi. Cvetovi so drobni in neopazni. Plodovi so drobni oreški, zaprti v luskasto ovojnico, ki se razpoka in sprosti plodove v jeseni.

Bukev ima les, ki je trd, trpežen in ima svetlo rumenkasto do rjavo barvo. Les je priljubljen za izdelavo pohištva, glasbil, športnih pripomočkov in drugih izdelkov.

Bukev tvori gosto krošnjo, ki daje obilno senco in ustvarja dober habitat za gozdne živali. V gozdovih je pogost sestavni del mešanih gozdov skupaj z drugimi drevesnimi vrstami, kot so hrast, jelša in javor.

Javor je srednje veliko drevo, ki doseže višino med 10 in 45 metrov ter premerom debla do 1,5 metra. Deblo je prekrito s tanko, gladko skorjo, ki je sivo-rjava ali sivo-zelena. Listi so dlančasti in dolgi od 5 do 25 cm, s petimi do sedmimi izrastki. Poleti so listi temno zeleni, jeseni pa se obarvajo v različne barve, od rumene in oranžne do rdeče in vijolične.

Javorjevi plodovi so dvokrilni oreški, ki zrastejo do velikosti med 2 in 5 cm. Plodovi imajo dve krili, ki so pritrjeni na sredino in omogočajo, da jih veter lahko raznaša na večje razdalje.

Javorjev les je trden in odporen na obrabo, srednje težak. Javorjev les je zelo svetel in homogen. Njegova barva se giblje od bele do belkasto rumene, brez posebnih obarvanosti ali črnjave in je priljubljen za izdelavo pohištva, glasbil in drugih izdelkov. Javorjev les se uporablja tudi za izdelavo športnih pripomočkov, kot so teniški loparji, lokostrelski loki in smuči. Poleg tega je javorjev les znan tudi po svojih akustičnih lastnostih, zaradi česar je priljubljena izbira za izdelavo glasbil, kot so violine in kitare.

Jesen je srednje veliko drevo, ki izvira iz Jugovzhodne Evrope in zahodne Azije. Doseže višino med 20 in 35 metrov in premerom debla do 2 metra. Deblo je prekrito z grobo, temno sivo skorjo, ki se lušči in razkriva rdečkasto rjavo lubje. Listi so veliki, sestavljeni iz petih do sedmih podolgovatih lističev, dolgih od 10 do 30 cm. Poleti so listi temno zeleni, jeseni pa se obarvajo v svetlo rumeno ali oranžno barvo.

Jesenovi plodovi so veliki, okrogli oreški, ki zrastejo do velikosti med 4 in 6 cm. Plodovi so zeleni, ko dozorijo, pa postanejo rjavi in razpokajo, da iz njih izpadejo sijoči rjavi, okrogli sadeži.

Jesenov les je trden in žilav je svetle barve, ki sega od belkaste do rumenkaste. Pri debelejših drevesih se lahko pojavi tudi »olivno srce«, kar pomeni, da ima sredica debla olivno zeleno barvo. Les jesena običajno ne vsebuje črnjave. Pogosto je uporabljen za izdelavo pohištva, talnih oblog in drugih vrst notranje opreme. Jesenov les se uporablja tudi za izdelavo različnih izdelkov, kot so košare, pletenice in palice.

Sliva je srednje veliko drevo ali grm, ki izvira iz jugovzhodne Evrope in zahodne Azije. Drevo doseže višino med 5 in 12 metrov. Deblo je običajno ravno in prekrito s tanko, temno sivo skorjo. Listi so ovalni do podolgovati, dolgi od 4 do 10 cm, z nazobčanimi robovi. Poleti so listi temno zeleni, jeseni pa se obarvajo v rumeno ali rdečo barvo.

Cvetovi slive so beli, rožnati ali vijoličasti in se pojavijo zgodaj spomladi, preden se pojavijo listi. Cvetovi tvorijo grozde na vejah. Po opraševanju se na drevesu oblikujejo plodovi, ki zrastejo do velikosti med 2 in 7 cm. Plodovi so običajno modri, vijolični ali črni, meso pa je sočno in sladko. V notranjosti ploda je velika koščica. Slive so priljubljeno sadje za svežo porabo, vendar se uporabljajo tudi za izdelavo marmelad, sokov in drugih konzerviranih izdelkov.

Les slive je trd in zelo gost. Ima različne rdečo-rjave odtenke in svetle žile ter lepo teksturo. Les se uporablja za izdelavo pohištva in posod.

Lipa je listopadno drevo, ki zraste do višine 20-40 metrov in ima razširjeno krošnjo. Izvira iz Evrope, Azije in Severne Amerike ter je znana po svojih zdravilnih lastnostih. Lubje lipe je gladko in sivo-rjave barve, listi so veliki od 6 do 20 cm in so srčaste oblike z nazobčanimi robovi. Listi so svetlo zeleni in se na jesen obarvajo rumeno.

Lipa cveti poleti s koški majhnih dišečih cvetov, ki privabljajo čebele in druge opraševalce. Cvetovi so zelenkasto rumene barve in se pojavljajo v grozdih. Iz cvetov lipe se lahko izdela čaj, ki ima pomirjujoče učinke in pomaga pri težavah s spanjem.

Les lipe je mehak in lahko obdelan, kar ga naredi primernega za izdelavo različnih izdelkov, vključno s pohištvom, glasbili in lončarskimi izdelki. Lipov les ima rumeno do svetlo rjavo barvo in je znan po svoji stabilnosti ter enakomerni strukturi.

Sadno drevje, ki izvira iz Zahodne Azije in Vzhodne Evrope. Je srednje veliko drevo, ki zraste do višine 16 metrov in širine 6 metrov. Deblo doseže 60cm v premeru in je prekrito z grobo, luskasto skorjo s sivo-rjavim odtenkom. Listi so ovalni do podolgovati, dolgi od 5 do 12 cm, z nazobčenimi robovi. Poleti so listi temno zeleni, jeseni pa postanejo rumeni do oranžni.

V pomladi drevo zacveti s številnimi belimi cvetovi, ki tvorijo grozde in so zelo privlačni za opraševalce. Po opraševanju se na drevesu oblikujejo plodovi, ki zrastejo do velikosti med 5 in 10 cm. Hruške so običajno rumene, zelene ali rdeče barve in imajo gladko, nekoliko voskasto kožico. Mesnati del ploda je sladek in sočen, z značilno zrnato teksturo.

Hruškov les je priljubljena izbira zaradi svoje lepe in edinstvene teksture.

Ima nežno roza do rjavo barvo in se lahko razlikuje od kosa do kosa. Hruškov les je relativno mehak in lahko obdelan z različnimi orodji, kar ga naredi primernega za obdelavo na različne načine. Zaradi svoje lepote in kakovosti je hruškov les pogosto uporabljen za izdelavo pohištva, parketa, glasbil in drugih vrst izdelkov.

Jabolko je sadno drevje, ki izvira iz osrednje Azije. Je srednje veliko drevo, ki zraste do višine 4-10 metrov in širine 3-7 metrov. Deblo doseže 50-80 cm v premeru in je prekrito s sivo-rjavo skorjo, ki se sčasoma lušči. Listi so ovalni do podolgovati, dolgi od 5 do 12 cm, z nazobčenimi robovi. Poleti so listi temno zeleni, jeseni pa se obarvajo v rumeno, oranžno ali rdeče barve.

Jabolka cvetijo zgodaj spomladi in cvetovi so bele ali rožnate barve. Po opraševanju se na drevesu oblikujejo plodovi, ki zrastejo do velikosti med 5 in 10 cm. Jabolka so običajno zelena, rumena ali rdeča in imajo gladko, sijočo kožico. Mesnati del ploda je sočen, sladek in hrustljav, značilna zrnata tekstura pa je odvisna od sorte.

Les je trd in gost ter ima enakomerno teksturo svetlo rjave do temno rjave barve z nepravilnimi vzorci. Uporablja se za izdelavo pohištva, les je priljubljen tudi za izdelavo skled, desk za rezanje in žlic.

Češnja je srednje veliko drevo, ki izvira iz Evrope, Azije in Severne Afrike. Doseže višino med 15 in 30 metri ter premerom debla do 1,5 metra. Deblo je prekrito s temno rjavo skorjo, ki se lušči. Listi so ovalni do podolgovati, dolgi od 7 do 14 cm, z nazobčanimi robovi. Poleti so listi temno zeleni, jeseni pa se obarvajo v rdečkasto oranžno barvo.

Češnje cvetijo zgodaj spomladi, preden se pojavijo listi. Cvetovi so beli ali rožnati in tvorijo grozde na vejah. Po opraševanju se na drevesu oblikujejo plodovi, ki zrastejo do velikosti med 1 in 3 cm. Češnje so običajno rdeče ali temno rdeče barve in imajo gladko kožico. Mesnati del ploda je sočen, sladek in ima eno veliko seme v sredini.

Češnjev les je srednje trd les. Ima svetlo rdečo barvo, ki s staranjem postane temnejša. Vsebuje beljavo in črnjavo. Češnjev les ima lepo in enakomerno teksturo, kar ga naredi priljubljeno izbiro za izdelavo pohištva in drugih notranjih oblog.

Kostanj je listopadno drevo s piramidalno ali stožčasto obliko, ki doseže višino do 35 metrov. Mlada skorja drevesa je značilna po sivem sijaju in s časom prehaja v rjavo sivo, razvijajoč razpokano lubje.

Listi so podolgovati, dolgi do 30 cm, z nazobčenim robom, pri čemer je spodnji del lista svetlejši od zgornjega. Drevo cveti v juniju in juliju s cvetovi v obliki dolgih kosmatih niti. Plodovi, imenovani kostanji, dozorijo oktobra in tvorijo okrogle, rjave orehe s sočnim mesom, obdani so z bodičastim ovojem.

Les kostanja je značilen po svoji težki in srednje trdi strukturi. Uporablja se predvsem za izdelavo pohištva, telefonskih drogov in proizvodnjo tanina. Njegova kakovost in trdnost naredita les kostanja primernega za različne zunanje uporabe.

Breza je listopadno drevo, ki spada v družino brezovk. Breze so prepoznavne po svojem elegantnem videzu, s tankimi vejami in značilnim belim lubjem, ki se lušči v trakove. Drevo doseže višino od 15 do 25 metrov.

Listi breze so majhni in nazobčeni, razporejeni izmenično na vejah. Spomladi se pojavijo novi listi, ki imajo svetlo zeleno barvo. Breza cveti spomladi, njene cvetove pa sestavljajo majhni stožčasti storžki. Plodovi breze so majhni oreški, obdani s krilom, ki omogoča raznašanje semen s pomočjo vetra.

Les breze je svetel in ima mehko teksturo. Zaradi svoje odpornosti proti razpadanju se uporablja v različnih panogah, vključno s pohištvom, gradbeništvom in papirno industrijo. Breze so priljubljeno zavetje za različne gozdne živali ter igrajo pomembno vlogo v ohranjanju ekosistemov v gozdnih habitatih.

Jelka je zimzeleno drevo, ki spada v družino borovk. Jelke so znane po svoji višini in močnem, stožčastem vrhu, ki lahko doseže višino od 20 do več kot 60 metrov.

Iglice jelke so ploščate z zaobljeno konico, na vejah so razporejene v dve smeri. Barva iglic je zelena in ostane nespremenjena skozi vse leto. Jelke cvetijo s cvetovi, ki se nahajajo na vrhu vej, njihovi plodovi pa so storži, ki rastejo navzgor, ko dozorijo sprostijo semena.

Jelkino lesno tkivo je priljubljeno zaradi svoje trdnosti, elastičnosti in odpornosti proti škodljivcem. Uporablja se v gradbeništvu, izdelavi pohištva in za celulozo. Poleg tega iglavci jelke nudijo zavetje za številne gozdne živali in prispevajo k ohranjanju ekosistemov v gozdnih habitatih.

Bor je iglasto drevo, ki pripada družini borovk. Ima značilno stožčasto ali piramidalno obliko, ki mu omogoča prilagajanje različnim rastnim okoljem. Bor lahko doseže različne višine, od manjših vrst, ki zrastejo do nekaj metrov, do mogočnih dreves, ki presegajo 60 metrov.

Iglice bora so ozke, dolge in zasnovane v snope. Barva iglic se razlikuje med vrstami, vendar je večinoma zelena. Borovo drevo izloča smolo, ki je naravna zaščita pred škodljivci drevesa.

Bor razvije stožčaste cvetove, ki se nato razvijejo v široke, lesnate storže. Semena se sprostijo iz storžev, kar spodbuja razširjanje vrste. Borova drevesa so prilagojena rasti v različnih vrstah tal in klimatskih pogojih, kar jim omogoča, da tvorijo pomemben del gozdnih ekosistemov.

Les bora je znan po svoji trdnosti in vzdržljivosti. Uporablja se v gradbeništvu in pohištvu.